Vsak si želi, da preživel bi svoj čas
korektno, kar se da.
Čim več stoje, ubrano in na glas,
z nasmehom vsaj za dva.

Brez bolečin in brez ponižanja,
tesnobe, preden se zdani,
brez prepogostega zatiskanja oči !

Vsak si želi prehoditi pot
elegantno, kar se da.
Da zmeraj vedel bi,
kam gre se in do kod,
brez opotekanja.

Da vsak pogled prišel bi iz srca
s pravico, da se kdaj zardi
brez sprenevedanja in skrivanja,
da si to, kar si.

Vsak si želi, da bi kdaj ustavil čas,
da bi poboljšal svet,
bi ne prehitro in ne prenaglas
pobožal kakšen cvet.

Vsak od nas je v odhajanju,
v perspektivi smo vsi šli,
sonce pa je ob zahajanju,
kot mi,
majhno kot mi.

Dolga dolga je cesta iz vasi do mesta.
Dolga dolga je reka iz plenic do človeka.
Polna lukenj in hrepenenja,
tolmunov, želja in ihtenja,
dolga, kot je lahko le noč,
dolga je ta pot
od nekje do nekoč.

Tam za cesto so kraji, tam živijo Masaji.
Tu ob reki, glej, dekle v beli obleki.
Skrila mi je svet v dlan,
vzela me na svojo stran,
včeraj bil je ves svet klicaj,
zdaj v vsaki kapljici vprašaj!

Pelji me, v svet odpelji,
da vprašanje izvem.
Pelji me, domov pripelji,
da odgovor povem,
o tej cesti,
o tej reki…

Dolga dolga je cesta od mesta do mesta.
Dolga, dolga je reka od človeka do človeka.
Polna lukenj in hrepenenja,
tolmunov, želja in ihtenja,
dolga, kot je lahko le noč,
dolga je ta pot,
od nekje do nekoč.

Pelji me v svet, odpelji,
da vprašanje izvem.
Pelji me domov, pripelji,
da odgovor povem,
o tej cesti,
o tej reki…

Lahko bi bila idealen par
z diplomami in otroki.
Tudi to ima svoj čar,
komaj zdaj vem,
s krediti in obroki.
Zmeraj si bila večja kot vse,
kar nama je življenje dalo
kakšen dan se mi zdi,
da dojenček sem,
ki ga še vedno štorklja nosi.

Preko Mure, preko Drave,
prek Save vse do morja.
Morda še prek oceana,
od zibelke do neba.

Lahko bi bila idealen par
starčkov na klopi v parku
in Jumpin' Jack Flash,
ki si mi ga dala v dar,
še zdaj preskakuje
v taktu.

Zadnji avgust, poletje je šlo
siva te naredi še lepšo,
dosti mene je ti
dosti tebe sem jaz,
dosti mene še zdaj leti.

Preko Mure, preko Drave,
prek Save vse do morja,
morda še prek oceana
od zibelke do neba.

Le še enkrat mi zapoj,
pisani ptič o svoji dragi,
ki na vetru valovi,
se v bistri vodi gizdali.

Samo še enkrat mi zapoj,
pisani ptič o moji dragi,
ki so jo božali odmevi
tvoje pesmi, skoz' megle,
vsako noč, vse do dne.

Tam nad vodo
vsako jutro vstane dan
in prešteje zmagovalce
in žrtve nočnih sanj.
Tam nad vodo
se še vedno svet vrti,
in odnaša sanje,
ki si jih zbudila ti.

Le še enkrat mi povej,
tulpika bejla v temni vodi,
da vsak tvoj cvet se krasoti
za vse dneve in noči,
za vse drage,
ki jih več ni.

Tam nad vodo..

Oče je stopil do urarja,
da bi mu za eno popoldne ustavil čas,
da s spomina obrišeta prah in
pokomentirata rojstno vas.
Stari urar pa odprl je predal in pokazal na dno,
tam je tiktakalo lesketajoče , okroglo srebro.

Ko se tvoj oče je vrnil od Soče,
ena tistih noči je bila,
kot zadnjo devizo jo dal je na mizo,
ko mu karta ni šla.
Potem pa jo nekdo prinesel je k meni
in pozabil na njo,
ene par let po veliki, prvi vojni je b'lo.

Padajo, padajo karte po mizi,
mladi fantje na Soči, Nadiži,
padajo, padajo srca in križi,
mladi fantje na soči, Nadiži!

Artiglieria di campagna - se v srebru blešči,
zgodbo mi pravi o očetnjavi,
in gizdavo molči.
V kaverni izgubljena, v krčmi dobljena,
ura ne govori,
komu že bije, komu še teče in komu zvoni.

Padajo, padajo srca in križi,
mladi fantje na Soči, Nadiži,
padajo, padajo srca in križi,
mladi fantje na Soči, Nadiži!

Kakor da je zdaj, tisti mesec maj,
živel sem ga rad, neukrotljivo mlad,
mlajši kakor ti
in premlad, da prepoznal bi
rožo med umetnimi.

Če bi krila imel, takrat bi letel,
a če bi znal, ne bi se igral
starejši kakor ti
in prestar, da bi se znal
igrati z biseri.

Zdaj tisti bejli grm pod oknom ne cveti,
jasmin ne ve, ne govori,
zdaj tisti bejli grm pod oknom ne diši,
jasmin ne ve,
ne ve, kje si.

Zdaj je od tedaj že premnogi mlaj
in premnogo cest, nepozabnih mest
in še več sledi
z mojega na drugi breg
pokriva lanski sneg.

Zdaj tisti bejli grm pod oknom ne cveti,
jasmin ne ve, ne govori,
zdaj tisti bejli grm pod oknom ne diši,
jasmin ne ve,
ne ve, kje si.

Nočne sence se poslavljajo v dan,
v megli nad vodo star mlin,
poslednje sanje se umikajo stran,
nazaj v lepši spomin.

Prvi žvižg se zareže v mrak
in žarek se zarosi,
nad strehe,
mesta,
v glave,
srca in kleti
še en nov dan se rodi.

Novo jutro, nov dan!

Včasih, redkokdaj,
se fino ti zdi,
da si živ,
da te nič ne boli,
da je najlepši žarek,
ki tebe zbudi,
ko si ga odgrneš z oči!

To je tvoje jutro, tvoj dan,
to je tvoje jutro, tvoj dan!

Če bi midva se kdaj srečala,
v kratki zgodbi,
premajhni za dva,
če bi midva se kdaj srečala,
kot roman, ki se srečno konča.

Enkrat ob petih popoldne
tam dol pred bifejem,
takrat, ko se služba konča,
v tistem črnem kostimu in petkah,
lahkotne, kot srna bi mimo prišla.

Če bi midva se kdaj srečala
in bi muzika špilala,
če bi midva se kdaj srečala,
tisti večer, usoda za oba.

Ti bi v kotu sedela
z najboljšo prijatelj'co,
pila bi tonik in gin,
mi pa še en dodatek,
in folk ves navdušen,
jaz pa neroden in fin.

Če bi midva se kdaj srečala,
a bi bil ta osamljen večer?
Če bi midva se kdaj srečala,
a imela bi sina, a hčer?

A bi zdajle pel
ta samotni napev,
tole majceno pesem za dva,
bi se zunaj temnilo in rahlo sivilo
in bil bi večer kot je zdaj.
Bi se zunaj temnilo in rahlo sivilo
in bil bi večer kot je zdaj.
Bi se zunaj temnilo in rahlo sivilo
in bil bi večer kot je zdaj.
Bi se zunaj temnilo in rahlo sivilo
in bil bi večer kot je zdaj.
Bi se zunaj temnilo in rahlo sivilo
če bi midva se kdaj srečala,
kdaj srečala.

Bister, zelen, sramežljiv in hladan
visoko v skali prišel bi na plan,
zrasel bi v potok, šumeč in krasan,
sivi kanjon bi me skril sebi v dlan.

Na mojem produ čofotanje otrok,
izpiral bi pesek z njihovih nog,
izpiral zlato bi in mu verjel,
včasih bi koga dol z mosta ujel.

Reka, reka !
Razumel bi,
kako se zaljubita riba in rak,
na moji gladini prepoznal bi se vsak,
in na bregovih bi stali ljudje,
v odsevu pa ovce in volcje.

Reka, reka !
Če se vprašalo bo, kaj bi rad bil,
kaj bi rad bil, če bi še enkrat živel,
rad bi bil reka, voda in led,
ko stopiš vame, objameš ves svet.

Reka, reka!
Bister, zelen, sramežljiv in hladan
visoko v skali prišel bi na plan…

Pravijo ti, da ne moreš
in da se ne da
skočiti čez reko,
kjer ni mosta zidanega,
da je itak vse brez veze
in le “Kdo si ti,
kaj pa moreš? Takle mamo!”
in podobne stvari.

Dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá!
Dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá!

Da se itak nič ne splača,
da se nič ne da
in da so vsi isti slabi
in za vraga,
eden sam, da nič ne more,
naj raje vse pusti
prime naj se za daljinca
in v miru živi!

Kar naenkrat pa dol s kavča
se zasliši glas,
ena čisto nova pesem
je preplavila vas.
Dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, vse se dá!
Dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, vse se dá!

Vsak od nas je kaplja v morju,
manjša kot vsi,
če bili bi vsi,
puščavo napojili bi,
vsak od nas zvezda na nebu,
manjša kot vsi,
če bili bi vsi,
temo in mrak pregnali bi.

Kar naenkrat pa od šanka
se zasliši glas,
ena čisto nova pesem
je preplavila vas.
Dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, vse se dá!
Dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, vse se dá!

I got a heart that's broken hearted, how do I mend it?
I got a crying jag you started, how do I end it?
But if you're feeling gloomy
Come a-running to me
Meet me where they play the blues

People have said they've seen you dance in hideaway places
People have said you find romance in other embraces
But if your mood is dreamy
And you care to see me
Meet me where they play the blues

Eyes that flirt with a tear
Are common round here
And misery loves company, they say
So they linger 'til dawn
While the trumpet wails on
Hopin' you'll happen this way

I'm getting' tired of sippin' wine and watchin' it bubble
How did our dreams get out of line and wind up in trouble?
But, honey, if you're learnin'
There's a flame still burnin'
Meet me where they play the blues

I'm getting' tired of sippin' wine and watchin' it bubble
How did our dreams get out of line and wind up in trouble?
But, honey, if you're learnin'
There's a flame still burnin'
Meet me where they play
You'll find me any day
So meet me where they play the blues

When routine bites hard and ambitions are low
And resentment rides high, but emotions won't grow
And we're changing our ways, taking different roads

[Chorus]
Then love, love will tear us apart again
Love, love will tear us apart again

[Verse 2]
Why is the bedroom so cold? You've turned away on your side
Is my timing that flawed? Our respect runs so dry
Yet there's still this appeal that we've kept through our lives

[Chorus]
But love, love will tear us apart again
Love, love will tear us apart again

[Guitar Solo]

[Verse 3]
You cry out in your sleep, all my failings exposed
And there's a taste in my mouth as desperation takes hold
Just that something so good, just can't function no more

[Chorus]
Then love, love will tear us apart again
Love, love will tear us apart again
Then love, love will tear it apart again
Love, love will tear it apart again

It ain’t no use to sit and wonder why, babe
It don’t matter, anyhow
An’ it ain’t no use to sit and wonder why, babe
If you don’t know by now
When your rooster crows at the break of dawn
Look out your window and I’ll be gone
You’re the reason I’m trav’lin’ on
Don’t think twice, it’s all right

It ain’t no use in turnin’ on your light, babe
That light I never knowed
An’ it ain’t no use in turnin’ on your light, babe
I’m on the dark side of the road
Still I wish there was somethin’ you would do or say
To try and make me change my mind and stay
We never did too much talkin’ anyway
So don’t think twice, it’s all right

It ain’t no use in callin’ out my name, gal
Like you never did before
It ain’t no use in callin’ out my name, gal
I can’t hear you anymore
I’m a-thinkin’ and a-wond’rin’ all the way down the road
I once loved a woman, a child I’m told
I give her my heart but she wanted my soul
But don’t think twice, it’s all right

I’m walkin’ down that long, lonesome road, babe
Where I’m bound, I can’t tell
But goodbye’s too good a word, gal
So I’ll just say fare thee well
I ain’t sayin’ you treated me unkind
You could have done better but I don’t mind
You just kinda wasted my precious time
But don’t think twice, it’s all right

Something told me it was over
When I saw you and her talking
Something deep down in my soul said, cry girl
When I saw you and that girl, walking arround.

I would rather, I would rather go blind boy
Than to see you, walk away from me child, and all
So you see, I love you so much
That I don't want to watch you leave me baby
Most of all, I just don't, I just don't want to be free no uh uh.

I was just, I was just, I was just sitting here thinking
Of your kisses and your warm embrace, yeah
When the reflection in the glass that I held to my lips now baby (yeah, yeah)
Revealed the tears that was on my face, yeah
And baby, baby (baby, baby, bay) I would rather be blind boy
Than to see you walk away, see you walk away from me, yeah
Baby, baby, baby (baby, baby, bay) I'd rather be blind now (baby, baby, bay)

Kakšno noč, ko pri štorkljah prespim
pod visečo meglo
tiho, sam, med njimi stojim
le noge nad vodo.

Ko pa žarek pregrize temo,
prebudimo se iz sanj,
močvirje novih želja
bo odletelo v nebo.

Namesto koga roža cveti,
namesto koga sem jaz,
katera koža najbolj diši,
čigava pesem rabi moj glas?

Če pa trava nad mojo zemljo
bo premogla kak cvet,
enim tiho kapljo v oko,
drugim dal bo med.

Namesto koga roža cveti,
namesto koga sem jaz,
katera koža najbolj diši,
čigava pesem rabi moj glas?

Sunday is gloomy
My hours are slumberless
Dearest the shadows
I live with are numberless

Little white flowers
Will never awaken you
Not where the black coach
Of sorrow has taken you

Angels have no thoughts
Of ever returning you
Would they be angry
If I thought of joining you

Gloomy Sunday

Gloomy is Sunday
With shadows I spend it all
My heart and I
Have decided to end it all

Soon there'll be candles
And prayers that are said I know
Let them not weep
Let them know that I'm glad to go

Death is no dream
For in death I'm caressin' you
With the last breath of my soul
I'll be blessin' you

Gloomy Sunday

Dreaming, I was only dreaming
I wake and I find you asleep
In the deep of my heart here

Darling I hope
That my dream never haunted you
My heart is tellin' you
How much I wanted you
Gloomy Sunday

Tamkaj pred kasarno poleg glavnih vrat,
stala je laterna, ki je tam še od takrat.
Pod njeno žolto tam lučjo,
prijel te bom, spet za roko
kot že, Lili Marlen, kot že, Lili Marlen

Tam je majhen svet samo za naju dva,
kjer se tvoja senca z mojo poigra.
In vsi ljudje naj vidijo,
da to je najino slovo,
s teboj, Lili Marlen

Tvoj korak samotno odmeva v temo
mojega že dolgo ni več pod lučjo.
In ko bo svet temo pregnal,
le kdo bo pod laterno stal,
s teboj, Lili Marlen
s teboj, Lili Marlen

V vetru nad grobovi, ki hlipa za vse nas,
sliši se kot v sanjah tvoj ljubeči glas.
In ko bo svet meglo pregnal,
bom spet tam pod laterno stal,
s teboj, Lili Marlen
s teboj, Lili Marlen

Nikdar več, oh saj ne more biti res!
Nikdar več, oh, saj ne more biti res,
krila so se mi stopila od strahu.
Nikoli več ne poletim na njih
in nikdar ne izvem,
da so samo papir -
zmaji,
ki že tol'ko let visijo nad menoj.

Saj že mama govorila je,
da z višine se ne vidi vse,
da nikdar ne izveš,
da so samo papir -
smehljaji,
ki že tol'ko let smejijo se s teboj.

Od višine se zvrti!
Skrij me v svojo dlan,
svojo mehko dlan,
svojo toplo dlan!
Vzemi me na svojo stran,
skrij me v svojo dlan.
Lahko mi vrneš karto še nocoj,
hočem le,
da me vidijo s teboj.

Poj mi pesem o življenju in prešerna naj zveni,
poj mi še o hrepenenju, naj srca nam pomladi!

Poj mi pesem o svobodi, ki v lastovki živi,
poj mi pesem o žlehtnobi, ki se v hlapca naseli!

Poj mi pesem o tovarištvu, naj se vrne od nekod,
poj mi pesem o foušljivosti, naj pobere se od tod !

Poj mi pesem o odličnosti, naj priložnosti dobi ,
poj mi pesem o povprečnosti in kako se je znebi!

Poj mi pesem o pogumnosti in mogočna naj doni,
poj mi še o ubogljivosti in kako se je znebi!

Poj mi pesem o prijatelju, ki odpušča slabe dni,
poj mi pesem še o ljubici in kako se jo dobi!

Bil sem še Vladek,
ko so - kot vedno za praznik -
prišli
brkati cigani v hišo igrat.
Oče je stopil v sobo po tisto črno kitaro,
ki jo je kupil
za prvo plačo.

Gospod tisto kitaro še imate,
gospod, tisto črno kitaro še imate?
Gospod, tista bila je res dobra.

So ga spraševali
še dolgo po tem,
zmeraj, ko hoteli so prositi drobiž.
Zmeraj, ko igrali so v vaški gostilni
in hodili v pavzah do šanka.
Pa njihove žene,
ko prišle so pred vrata
po stare obleke,
so rade vprašale:

Gospod, tisto kitaro še imate,
gospod, tisto črno kitaro še imate?
Gospod, tista bila je res dobra.

Včasih, ko pridem domov,
sedim pod kostanji
in pijem,
pijem s prijat'li,
ki tam še živijo.
Takrat, skoraj vedno
pri mizi
za nas zaigrajo
in vprašajo,
otroški obrazi
s hripavim glasom:

Gospoud, tisto gitaro šče mate,
gospoud, tisto čarno gitaro šče mate?
Gospoud, tista je bijla dobra,
tista je bijla dobra.

Daj mi Micka, pejneze nazaj,
ka jes iden v drujgi kupleraj!

Ne dan tebi pejneze nazaj,
samo idi v drujgi kupleraj!

Kak naj iden v drujgi kupleraj,
či mi ne daš pejneze nazaj?

Dekle moje, pojdi z menoj,
dekle moje, pojdi z menoj,
dol ob reki, v tisti beli obleki,
dekle moje pojdi z menoj!

A se zvezda tam na vodi blešči
zvezda tam na vodi blešči?
Ne, to je venec gizdavi na tvoji glavi,
to ni zvezda, ki se v vodi blešči.

Dekle moje, pojdi z menoj,
dekle moje, pojdi z menoj,
dol ob reki, v tisti beli obleki,
dekle moje, pojdi z menoj!

Je to mesec, ki tam z roso leži
mesec, ki z roso leži?
Ne, to sta naj'ni postavi,
v mehki, rosni travi
to ni mesec, ki z roso leži.

Dekle moje, pojdi z menoj,
dekle moje, pojdi z menoj,
dol ob reki, v tisti beli obleki,
dekle moje, pojdi z menoj!