–
–
–
Vlado Kreslin se rodi 29. 11. 1953 v Beltincih.
Vlado leta 1969 prvič poskuša bobnati v svojem prvem vokalno instrumentalnem ansamblu Apollo. V naslednjem desetletju kot pevec nastopa z različnimi skupinami. Leta 1973 se priključi skupini Špirit. Repertoar obsega vse od New Riders of the Purple Sage, preko Vanilla Fudge do Colloseum in Neila Younga. Sledi skupina Izvir, ki na festivalu Slovenska rock selekcija v Domžalah zmaga z lastno 14-minutno skladbo Šel je popotnik skozi atomski vek. Skupina Horizont leta 1976 nastopi na Subotiškem festivalu, sicer pa s svojimi nastopi nekaj let polni menzo Študentskega naselja, poleti pa teraso Študentskega kampa v Ankaranu. Sanje je akustična skupina petih pevcev pod avtorskim okriljem kitarista in skladatelja Matjaža Jarca. Ob koncu 70. let Vlado z nekaterimi člani Izvira združi moči v novi skupini Avantura.
Zmaga na Slovenski popevki s skladbo Dan neskončnih sanj. Z Angležem Labijem Siffrejem zapojeta v alternaciji in prejmeta prvo nagrado mednarodne strokovne žirije.
Naslednji dan Vlado odide v Jugoslovansko ljudsko armado v Banja Luko.
Vlado se leta 1983 priključi skupini Martin Krpan, ki ima že 2 LP-ja. Skupaj izdajo LP Od višine se zvrti (1987) in LP Bogovi in ovce (1990). S številnimi kadrovskimi zamenjavami in precejšnjo priljubljenostjo skupina obstaja do leta 1991, ko nastopijo kot predskupina Boba Dylana na bežigrajskem stadionu.
Vlado izda samostojno kaseto s skladbami, ki postanejo velike uspešnice, med njimi To ni političen song, Tista črna kitara in Dan neskončnih sanj.
Vlado ob priznani igralski zasedbi v režiji Marka Vezoviška nastopi v rock operi Rocky Horror Picture Show v Štuku v Mariboru.
Bratje Kociper so s svojim očetom igrali v Kreslinovi gostilni Central že po 1. svetovni vojni. Na birmi Valentine Smej, hčerke Vladovega prijatelja Štefana, zaigrajo Vlado in »Kocipri« in rodi se dolgoletno in plodno muzikantsko potovanje.
Vlado v sodelovanju z različnimi glasbeniki, predvsem s kitaristom in soavtorjem Mirom Tomassinijem izda CD Namesto koga roža cveti. Naslovna skladba postane velika uspešnica.
Izide dvojna pesniška zbirka Vlada Kreslina in Zorana Predina: Namesto koga roža cveti / Sonček je in ti si skuštrana. Znana je tudi po tem, da je bila v letu izida najbolj kradena knjiga na Ljubljanskem Knjižnem sejmu.
»To je kajpada muzika o svetu kot globalni vasi: je množica zgodb, ki se pripovedujejo druga za drugo in ena na drugo – zdaj namigujejo, potem spet presunejo in zajamejo in se nikoli ne povedo do konca.« S temi besedami je glasbo Vlada Kreslina in Beltinške bande opisal Štefan Smej.
»Na plošči Najlepša leta našega življenja so znane prekmurske pesmi v odrsko-koncertni izvedbi pa tudi popularne pesmi različnih avtorjev, generacij in iz različnega konteksta, ki dokazujejo, da Beltinška banda svoje kode nikakor ni črpala zgolj iz tradicije, ampak je v svoj repertoar sprejemala vse viže, ki so bile v tem stoletju deležne pozornosti in so jih ljudje radi poslušali in prepevali.« Rajko Muršič, Radio Študent, 11. 7. 1994
Po romanu Namesto koga roža cveti Ferija Lainščka, ki ga je navdihnila istoimenska Vladova pesem, režiser Andrej Mlakar posname celovečerni film Halgato. Vlado ustvari glasbo za film, v njem pa tudi zaigra.
Na albumu Nekega jutra, ko se zdani se združita tradicija panonske Beltinške bande in avtorstvo Malih bogov. »Verjetno najboljši slovenski rock solist je po dolgoletnem sodelovanju s skupino Martin Krpan s tem albumom zašel v osebni slog s poudarjeno folklornim navdihom.« Darko Glavan, Globus, 17. 2. 1995
Vlado zaigra in zapoje v vlogi Fausta v rock operi Faust TV, v režiji Marka Vezoviška. Gre za sex, drugs & rock'n'roll rock'n'roll opero na 31 kanalih z eno predigro, eno uverturo in enim epilogom brez odmora.
V času bosanske vojne Vlado pogosto nastopa po begunskih centrih in s skupino mladih pregnancev ansamblom VALI posname mini CD bosanskih sevdalink. Sodelovanje kronajo s koncertom v Sarajevu, februarja 1997.
Na albumu Pikapolonica se je Vlado z Malimi Bogovi in Beltinško bando ponovno lotil predelave tradicionalnih narodnih pesmi in rokerskih uspešnic kot sta Dylanova "Knocking on Heaven's door" in Popova "The Passenger".
Muzika je netipični, "experimentalni" CD s sedmimi različnimi etničnimi godbami: glasbo iz Prekmurja, Istre, Gorenjske, Međimurja (Hrvaška), bosanskimi sevdalinkami, cigansko glasbo iz jugovzhodne Evrope in bluesom, z avtentičnimi izvajalci, ki so bili v prejšnjih letih gostje na Vladovih koncertih.
Hans Theesink je nizozemski bluesman. Z Vladom ju druži dolgoletno prijateljstvo in glasbeno sodelovanje.
Poleg številnih turnej in nastopov Vlado izda tudi dve knjigi: Besedila pesmi v treh jezikih in Pesmarico, zbirko notnih zapisov in besedil.
Trio Kreslin, Lovšin, Predin nastopi na evforičnem koncertu na prepolnem Amsterdamskem Damu v času evropskega nogometnega prvenstva. Posnamejo album, katerega naslovna skladba Slovenija gre naprej postane uradna himna slovenske nogometne reprezentance.
»Po prvencu Namesto koga roža cveti iz leta 1991, ki je za njegovo glasbeno kariero gotovo ključnega pomena, saj ga je približal množičnemu občinstvu, ne da bi se mu moral prilagajati, je to najbolj »urbana«, ali drugače povedano najmanj ljudska plošča, kar jih je doslej posnel.« Jure Potokar, 2001, Ampak.
Prvega decembra se odvije zgodovinski koncert v Sarajevu. Prvič po vojni se na istem odru zberejo pevci in glasbeniki iz bivših jugoslovanskih republik: Đorđe Balaševič, Oliver Dragojevič, Kemal Monteno, Duško Gojkovič, Indexi in Vlado Kreslin. Izide tudi dvojni CD s posnetkom koncerta.
Poletna jadranska turneja s Seanom Cannonom iz skupine The Dubliners. Gost decembrskih koncertov je Rade Šerbedžija.
Vlado napiše glasbo za dramo Woyzeck avtorja Georga Büchnerja v režiji Ernsta M. Binderja, ki je maja premierno uprizorjena v SNG Drama v Ljubljani. Izide tudi CD z glasbo iz predstave.
Dvojni album Kreslinčice, na katerem so najbolj priljubljene Vladove pesmi, ruši prodajne rekorde in postane zlat že pred izidom.
Vlado in Chris sta se spoznala, ko je Chris za skupino The Walkabouts priredil Tisto črno kitaro. Ko se je Američan čez nekaj let preselil v Ljubljano, se je pričelo dolgoletno glasbeno sodelovanje in pristno prijateljstvo.
Ob Vladovi petdesetletnici gre za rekapitulacijo njegovega večdesetletnega dela, vendar na povsem drugačen način kot sicer.
Vlado nastopi s Siddharto na znamenitem koncertu na ljubljanskem Stadionu pred 30.000 poslušalci.
Januarja Vlado nastopi s skupino R.E.M. v Hali Tivoli. Že leta 1999 je skupaj z Malimi bogovi nastopil kot predskupina R.E.M. v Kopru.
»Vlado Kreslin je z Venci postavil besedni, zvočni, vizualni, tako rekoč multimedijski in človeški spomenik Beltinški bandi.« Vladimir Kajzovar, 2006, Večer.
Veliki bosansko hrvaški pisatelj Miljenko Jergović in Vlado Kreslin večkrat nastopita skupaj, druži ju prijateljstvo in vzajemno občudovanje. Jergovič v predgovor Vladove bosanske izdaje Namesto koga roža cveti zapiše: »Vlado Kreslin je napisal nekaj mojih pesmi.«
Vlado po štirih letih izda novo ploščo, sestavljeno iz dveh delov, pri drugem delu so sodelovali tudi različni glasbeni gostje, kot sta Neisha in Šajeta. Na albumu je tudi uspešnica Z Goričkega v Piran.
Vlado je sprejet v Društvo slovenskih pisateljev. Izide pesniška zbirka Pojezije, njegova četrta po vrsti. Gre za kombinacijo »poem« in že uglasbenih pesmi. »Kreslinove pesmi postajajo vse boljše, še vedno pa se vežejo na vse tisto, kar je v ljudeh primarnega: navezanost na korenine, premislek o življenju, spomini in nostalgija, drobne malenkosti, ki jih imamo za svete, in predvsem prijatelji …« Dijana Matković, 23. 11. 2009, Dnevnik.
Vlado nastopa, igra in poje v gledališki predstavi Three Other Sisters v Milwaukeeju, ZDA. Sledi krajša ameriška turneja.
»(Vlado) je še enkrat zbral impresivno število dreves in jih razporedil v Drevored trinajstih dejanj.« VIP HR 23. 1. 2011.
Poletna jadranska turneja z irsko pevko Mary Coughlan, ki je bila tudi gostja koncerta v Križankah.
Bosanska literarna turneja s prijateljem Ahmedom Burićem, ki je zapisal: »V Kreslinovih pesmih je lahko razbrati tako vplive tistih, ki so združili srednjeevropsko kulturo, kot so Brecht, Kurt Weill ali Buchner, kot tudi »navadnih« ljudi iz avtorjevega ožjega kroga, hkrati so tudi sijajen rokopis nekoga, ki mu poezija predstavlja samo eno od orodij.«
Izide razširjena in obogatena izdaja Pesmarice s 84 pesmimi, z notami in besedili najuspešnejših skladb. »Pesmarica ponuja obširen notno-tekstovni uvid v Kreslinov opus, prinaša pa tudi precej fotografskega gradiva in zanimive izjave novinarjev, glasbenikov, pisateljev in dr. o Kreslinovem delu.« Matej Kranjc, februar 2012, Glasna.
Po nastopu na Knjižnem sejmu v Leipzigu in na festivalu Dani Pojezije v Sarajevu, ob koncu leta sledi ameriška turneja ob izidu pesniške zbirke Instead Of Whom Does The Flower Bloom.
»Zbirka Čarobnice Vlada Kreslina poseže po petdesetih pesmih raznovrstnega izvora, med njimi pa avtor ponovno izbere prav tiste songe, ki kar najširše razpirajo pogled na človeško čustveno krajino.«, Žiga Valetič, 5. 6. 2013, Sigic. V Zagrebu izide CD Umjesto koga roža cveti.
Ameriška pisateljica Ruth Dupré Iz Texasa se navduši nad Vladovo skladbo, ki jo najde na youtubeu in ko odpade koncert, na katerega želi priti v Slovenijo, ji Vlado pošlje usodni stavek. » Pridita vseeno, bo moja žena nekaj dobrega skuhala«! Dva dni pozneje sedita z možem Rickom pri Kreslinovih na kavču, Vlado pa jima odigra hišni koncert. Ruth potem sledi Vladu na koncertih po Sloveniji in Zda in čez nekaj let napiše knjigo Vlado Kreslin, Slovenija in jaz , ki se jo dobi tudi na Amazonu pod naslovom Vlado Kreslin, Slovenia and Me.
Krajša turneja po Kanadi in Argentini, nastopi v Londonu, Nottinghamu, Berlinu in New Yorku ter katalonska turneja.
Tokrat je Vlado k sodelovanju povabil tako goste z različnih koncev Evrope kot prijatelje iz Afrike. Rezultat je 16 novih skladb. »Plošča se začne lokalno, tradicionalno in klasično kreslinovsko, konča pa se svetovljansko, mednarodno in žanrsko vseobsežno.« Izak Košir, 16. 12. 2015, Odzven.
Balkan Reunion je drugi album Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra (BGKO), velike družine nomadskih glasbenikov, ki prihajajo iz različnih držav Evrope, na njem pa kot gost sodeluje tudi Vlado Kreslin.
Vlado in Antonella Ruggiero, nekdanja pevka legendarne skupine Matia Bazar posnameta skladbo Pozdravljena soseda, posvečeno medsebojni odprtosti Slovenije in Italije in jo izvedeta na nekdanji meji med državama.
Krajša ameriška turneja, nastopi v Londonu, Luxemburgu, Skopju in Sarajevu.
Izide CD Never Lose Your Soul, ki prinaša tako Kreslinove skladbe kot tiste od bratov Guissé prearanžirane s strani vseh treh in Igorja Leonardija. Sproščujoča, akustična glasba v ritmu bluesa z elementi slovenske in senegalske tradicije.
Izide pesniška zbirka, ki je naslov dobila po pesmi Tista zakartana ura. Ta po Vladovih besedah temelji na resnični zgodbi. Govori o tem, kako je njegov oče pred leti pri urarju v Beltincih naletel na srebrno žepno uro, ki jo je ded po prvi svetovni vojni prinesel s soške fronte in jo kasneje zakartal v lastni gostilni. Poleg že znanih pesmi so v njej tudi še nekatere neobjavljene in gradivo iz rokopisnega arhiva.
Dokumentarni film razkriva ključne dogodke v štirih desetletjih ustvarjanja Vlada Kreslina. »Dragocen dokument ne le o enem naših najboljših in najbolj priljubljenih glasbenikov, pač pa tudi o nekem času in prostoru.« Špela Barlič, 8. 11. 2018, Dnevnik.
V Zagrebu izide dvojna zbirka Greatest Hits Collection s 36 pesmimi. Album prinaša pristen občutek koncerta in več kot dve uri glasbe. V Ljubljani pa izide dvojni album Kreslinovanje s posnetkom koncerta v Cankarjevem domu decembra 2018.
Vlado Kreslin se rodi 29. 11. 1953 v Beltincih.
Vlado leta 1969 prvič poskuša bobnati v svojem prvem vokalno instrumentalnem ansamblu Apollo. V naslednjem desetletju kot pevec nastopa z različnimi skupinami. Leta 1973 se priključi skupini Špirit. Repertoar obsega vse od New Riders of the Purple Sage, preko Vanilla Fudge do Colloseum in Neila Younga. Sledi skupina Izvir, ki na festivalu Slovenska rock selekcija v Domžalah zmaga z lastno 14-minutno skladbo Šel je popotnik skozi atomski vek. Skupina Horizont leta 1976 nastopi na Subotiškem festivalu, sicer pa s svojimi nastopi nekaj let polni menzo Študentskega naselja, poleti pa teraso Študentskega kampa v Ankaranu. Sanje je akustična skupina petih pevcev pod avtorskim okriljem kitarista in skladatelja Matjaža Jarca. Ob koncu 70. let Vlado z nekaterimi člani Izvira združi moči v novi skupini Avantura.
Zmaga na Slovenski popevki s skladbo Dan neskončnih sanj. Z Angležem Labijem Siffrejem zapojeta v alternaciji in prejmeta prvo nagrado mednarodne strokovne žirije.
Naslednji dan Vlado odide v Jugoslovansko ljudsko armado v Banja Luko.
Vlado se leta 1983 priključi skupini Martin Krpan, ki ima že 2 LP-ja. Skupaj izdajo LP Od višine se zvrti (1987) in LP Bogovi in ovce (1990). S številnimi kadrovskimi zamenjavami in precejšnjo priljubljenostjo skupina obstaja do leta 1991, ko nastopijo kot predskupina Boba Dylana na bežigrajskem stadionu.
Vlado izda samostojno kaseto s skladbami, ki postanejo velike uspešnice, med njimi To ni političen song, Tista črna kitara in Dan neskončnih sanj.
Vlado ob priznani igralski zasedbi v režiji Marka Vezoviška nastopi v rock operi Rocky Horror Picture Show v Štuku v Mariboru.
Bratje Kociper so s svojim očetom igrali v Kreslinovi gostilni Central že po 1. svetovni vojni. Na birmi Valentine Smej, hčerke Vladovega prijatelja Štefana, zaigrajo Vlado in »Kocipri« in rodi se dolgoletno in plodno muzikantsko potovanje.
Vlado v sodelovanju z različnimi glasbeniki, predvsem s kitaristom in soavtorjem Mirom Tomassinijem izda CD Namesto koga roža cveti. Naslovna skladba postane velika uspešnica.
Izide dvojna pesniška zbirka Vlada Kreslina in Zorana Predina: Namesto koga roža cveti / Sonček je in ti si skuštrana. Znana je tudi po tem, da je bila v letu izida najbolj kradena knjiga na Ljubljanskem Knjižnem sejmu.
»To je kajpada muzika o svetu kot globalni vasi: je množica zgodb, ki se pripovedujejo druga za drugo in ena na drugo – zdaj namigujejo, potem spet presunejo in zajamejo in se nikoli ne povedo do konca.« S temi besedami je glasbo Vlada Kreslina in Beltinške bande opisal Štefan Smej.
»Na plošči Najlepša leta našega življenja so znane prekmurske pesmi v odrsko-koncertni izvedbi pa tudi popularne pesmi različnih avtorjev, generacij in iz različnega konteksta, ki dokazujejo, da Beltinška banda svoje kode nikakor ni črpala zgolj iz tradicije, ampak je v svoj repertoar sprejemala vse viže, ki so bile v tem stoletju deležne pozornosti in so jih ljudje radi poslušali in prepevali.« Rajko Muršič, Radio Študent, 11. 7. 1994
Po romanu Namesto koga roža cveti Ferija Lainščka, ki ga je navdihnila istoimenska Vladova pesem, režiser Andrej Mlakar posname celovečerni film Halgato. Vlado ustvari glasbo za film, v njem pa tudi zaigra.
Na albumu Nekega jutra, ko se zdani se združita tradicija panonske Beltinške bande in avtorstvo Malih bogov. »Verjetno najboljši slovenski rock solist je po dolgoletnem sodelovanju s skupino Martin Krpan s tem albumom zašel v osebni slog s poudarjeno folklornim navdihom.« Darko Glavan, Globus, 17. 2. 1995
Vlado zaigra in zapoje v vlogi Fausta v rock operi Faust TV, v režiji Marka Vezoviška. Gre za sex, drugs & rock'n'roll rock'n'roll opero na 31 kanalih z eno predigro, eno uverturo in enim epilogom brez odmora.
V času bosanske vojne Vlado pogosto nastopa po begunskih centrih in s skupino mladih pregnancev ansamblom VALI posname mini CD bosanskih sevdalink. Sodelovanje kronajo s koncertom v Sarajevu, februarja 1997.
Na albumu Pikapolonica se je Vlado z Malimi Bogovi in Beltinško bando ponovno lotil predelave tradicionalnih narodnih pesmi in rokerskih uspešnic kot sta Dylanova "Knocking on Heaven's door" in Popova "The Passenger".
Muzika je netipični, "experimentalni" CD s sedmimi različnimi etničnimi godbami: glasbo iz Prekmurja, Istre, Gorenjske, Međimurja (Hrvaška), bosanskimi sevdalinkami, cigansko glasbo iz jugovzhodne Evrope in bluesom, z avtentičnimi izvajalci, ki so bili v prejšnjih letih gostje na Vladovih koncertih.
Hans Theesink je nizozemski bluesman. Z Vladom ju druži dolgoletno prijateljstvo in glasbeno sodelovanje.
Poleg številnih turnej in nastopov Vlado izda tudi dve knjigi: Besedila pesmi v treh jezikih in Pesmarico, zbirko notnih zapisov in besedil.
Trio Kreslin, Lovšin, Predin nastopi na evforičnem koncertu na prepolnem Amsterdamskem Damu v času evropskega nogometnega prvenstva. Posnamejo album, katerega naslovna skladba Slovenija gre naprej postane uradna himna slovenske nogometne reprezentance.
»Po prvencu Namesto koga roža cveti iz leta 1991, ki je za njegovo glasbeno kariero gotovo ključnega pomena, saj ga je približal množičnemu občinstvu, ne da bi se mu moral prilagajati, je to najbolj »urbana«, ali drugače povedano najmanj ljudska plošča, kar jih je doslej posnel.« Jure Potokar, 2001, Ampak.
Prvega decembra se odvije zgodovinski koncert v Sarajevu. Prvič po vojni se na istem odru zberejo pevci in glasbeniki iz bivših jugoslovanskih republik: Đorđe Balaševič, Oliver Dragojevič, Kemal Monteno, Duško Gojkovič, Indexi in Vlado Kreslin. Izide tudi dvojni CD s posnetkom koncerta.
Poletna jadranska turneja s Seanom Cannonom iz skupine The Dubliners. Gost decembrskih koncertov je Rade Šerbedžija.
Vlado napiše glasbo za dramo Woyzeck avtorja Georga Büchnerja v režiji Ernsta M. Binderja, ki je maja premierno uprizorjena v SNG Drama v Ljubljani. Izide tudi CD z glasbo iz predstave.
Dvojni album Kreslinčice, na katerem so najbolj priljubljene Vladove pesmi, ruši prodajne rekorde in postane zlat že pred izidom.
Vlado in Chris sta se spoznala, ko je Chris za skupino The Walkabouts priredil Tisto črno kitaro. Ko se je Američan čez nekaj let preselil v Ljubljano, se je pričelo dolgoletno glasbeno sodelovanje in pristno prijateljstvo.
Ob Vladovi petdesetletnici gre za rekapitulacijo njegovega večdesetletnega dela, vendar na povsem drugačen način kot sicer.
Vlado nastopi s Siddharto na znamenitem koncertu na ljubljanskem Stadionu pred 30.000 poslušalci.
Januarja Vlado nastopi s skupino R.E.M. v Hali Tivoli. Že leta 1999 je skupaj z Malimi bogovi nastopil kot predskupina R.E.M. v Kopru.
»Vlado Kreslin je z Venci postavil besedni, zvočni, vizualni, tako rekoč multimedijski in človeški spomenik Beltinški bandi.« Vladimir Kajzovar, 2006, Večer.
Veliki bosansko hrvaški pisatelj Miljenko Jergović in Vlado Kreslin večkrat nastopita skupaj, druži ju prijateljstvo in vzajemno občudovanje. Jergovič v predgovor Vladove bosanske izdaje Namesto koga roža cveti zapiše: »Vlado Kreslin je napisal nekaj mojih pesmi.«
Vlado po štirih letih izda novo ploščo, sestavljeno iz dveh delov, pri drugem delu so sodelovali tudi različni glasbeni gostje, kot sta Neisha in Šajeta. Na albumu je tudi uspešnica Z Goričkega v Piran.
Vlado je sprejet v Društvo slovenskih pisateljev. Izide pesniška zbirka Pojezije, njegova četrta po vrsti. Gre za kombinacijo »poem« in že uglasbenih pesmi. »Kreslinove pesmi postajajo vse boljše, še vedno pa se vežejo na vse tisto, kar je v ljudeh primarnega: navezanost na korenine, premislek o življenju, spomini in nostalgija, drobne malenkosti, ki jih imamo za svete, in predvsem prijatelji …« Dijana Matković, 23. 11. 2009, Dnevnik.
Vlado nastopa, igra in poje v gledališki predstavi Three Other Sisters v Milwaukeeju, ZDA. Sledi krajša ameriška turneja.
»(Vlado) je še enkrat zbral impresivno število dreves in jih razporedil v Drevored trinajstih dejanj.« VIP HR 23. 1. 2011.
Poletna jadranska turneja z irsko pevko Mary Coughlan, ki je bila tudi gostja koncerta v Križankah.
Bosanska literarna turneja s prijateljem Ahmedom Burićem, ki je zapisal: »V Kreslinovih pesmih je lahko razbrati tako vplive tistih, ki so združili srednjeevropsko kulturo, kot so Brecht, Kurt Weill ali Buchner, kot tudi »navadnih« ljudi iz avtorjevega ožjega kroga, hkrati so tudi sijajen rokopis nekoga, ki mu poezija predstavlja samo eno od orodij.«
Izide razširjena in obogatena izdaja Pesmarice s 84 pesmimi, z notami in besedili najuspešnejših skladb. »Pesmarica ponuja obširen notno-tekstovni uvid v Kreslinov opus, prinaša pa tudi precej fotografskega gradiva in zanimive izjave novinarjev, glasbenikov, pisateljev in dr. o Kreslinovem delu.« Matej Kranjc, februar 2012, Glasna.
Po nastopu na Knjižnem sejmu v Leipzigu in na festivalu Dani Pojezije v Sarajevu, ob koncu leta sledi ameriška turneja ob izidu pesniške zbirke Instead Of Whom Does The Flower Bloom.
»Zbirka Čarobnice Vlada Kreslina poseže po petdesetih pesmih raznovrstnega izvora, med njimi pa avtor ponovno izbere prav tiste songe, ki kar najširše razpirajo pogled na človeško čustveno krajino.«, Žiga Valetič, 5. 6. 2013, Sigic. V Zagrebu izide CD Umjesto koga roža cveti.
Ameriška pisateljica Ruth Dupré Iz Texasa se navduši nad Vladovo skladbo, ki jo najde na youtubeu in ko odpade koncert, na katerega želi priti v Slovenijo, ji Vlado pošlje usodni stavek. » Pridita vseeno, bo moja žena nekaj dobrega skuhala«! Dva dni pozneje sedita z možem Rickom pri Kreslinovih na kavču, Vlado pa jima odigra hišni koncert. Ruth potem sledi Vladu na koncertih po Sloveniji in Zda in čez nekaj let napiše knjigo Vlado Kreslin, Slovenija in jaz , ki se jo dobi tudi na Amazonu pod naslovom Vlado Kreslin, Slovenia and Me.
Krajša turneja po Kanadi in Argentini, nastopi v Londonu, Nottinghamu, Berlinu in New Yorku ter katalonska turneja.
Tokrat je Vlado k sodelovanju povabil tako goste z različnih koncev Evrope kot prijatelje iz Afrike. Rezultat je 16 novih skladb. »Plošča se začne lokalno, tradicionalno in klasično kreslinovsko, konča pa se svetovljansko, mednarodno in žanrsko vseobsežno.« Izak Košir, 16. 12. 2015, Odzven.
Balkan Reunion je drugi album Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra (BGKO), velike družine nomadskih glasbenikov, ki prihajajo iz različnih držav Evrope, na njem pa kot gost sodeluje tudi Vlado Kreslin.
Vlado in Antonella Ruggiero, nekdanja pevka legendarne skupine Matia Bazar posnameta skladbo Pozdravljena soseda, posvečeno medsebojni odprtosti Slovenije in Italije in jo izvedeta na nekdanji meji med državama.
Krajša ameriška turneja, nastopi v Londonu, Luxemburgu, Skopju in Sarajevu.
Izide CD Never Lose Your Soul, ki prinaša tako Kreslinove skladbe kot tiste od bratov Guissé prearanžirane s strani vseh treh in Igorja Leonardija. Sproščujoča, akustična glasba v ritmu bluesa z elementi slovenske in senegalske tradicije.
Izide pesniška zbirka, ki je naslov dobila po pesmi Tista zakartana ura. Ta po Vladovih besedah temelji na resnični zgodbi. Govori o tem, kako je njegov oče pred leti pri urarju v Beltincih naletel na srebrno žepno uro, ki jo je ded po prvi svetovni vojni prinesel s soške fronte in jo kasneje zakartal v lastni gostilni. Poleg že znanih pesmi so v njej tudi še nekatere neobjavljene in gradivo iz rokopisnega arhiva.
Dokumentarni film razkriva ključne dogodke v štirih desetletjih ustvarjanja Vlada Kreslina. »Dragocen dokument ne le o enem naših najboljših in najbolj priljubljenih glasbenikov, pač pa tudi o nekem času in prostoru.« Špela Barlič, 8. 11. 2018, Dnevnik.
V Zagrebu izide dvojna zbirka Greatest Hits Collection s 36 pesmimi. Album prinaša pristen občutek koncerta in več kot dve uri glasbe. V Ljubljani pa izide dvojni album Kreslinovanje s posnetkom koncerta v Cankarjevem domu decembra 2018.