Vse, kar mi je bilo, vse kar mi še bo,
megla nad vodo.
Krog, še en majhen krog,
tja čez prašno pot.
Nova zvezda se utrne,da se želja rodi,
melodija stara izzveni.

Dan, en navaden dan,
človek ali komar, en nebeški dar.
Kam, kje od kod in kam, kje od kod in kam ?
Nova zvezda se utrne, da se želja rodi,
melodija stara izzveni.

Tam na koncu drevoreda sam bom stal,
vam prepeval in pomahal v pozdrav,
beli konji, širna polja in vode,
tople roke, ki ste me rojevale.

Vse, kar mi je bilo, vse kar mi še bo,
bela pikica na nebu se v solzo spremeni,
bela pikica tam gor si ti.
Bela pikica na nebu se v solzo spremeni,
tam nad poljem veter se umiri !

Tam na koncu drevoreda sam bom stal,
vam prepeval in pomahal v pozdrav
vse lepote, ki ste kdaj ljubile me,
vse besede, ki ste mi odpuščale !

Tam na koncu drevoreda sam bom stal,
vam prepeval in pomahal v pozdrav
beli konji širna polja in vode,
tople roke, ki ste me rojevale.

Krasni novi svet, okoli nas
sosed bratu, brat sosedu
moderni čas.
Krasni novi svet, okoli nas
sosed brata, brat soseda,
ljubezni čas.
Mimo okna pa bežijo
ceste, polja, vasi
stari fantje iščejo neveste,
njim se mudi!

Krasni novi svet, okoli nas
iz muhe slona, iz slona muho
moderni čas.
Krasni novi svet, okoli nas
leva desno, desna levo,
ljubezni čas.
Mimo okna pa bežijo
ceste, polja, vasi
stari fantje iščejo neveste,
njim se mudi!

Oj, trenutek moj, malo postoj,
vzemi si še ti trenutek zase,
vsaj še nocoj .
Stopi mladi mož, nič se ne boj,
vsak nasmeh, ki podariš ga,
je dvakrat tvoj!

Krasni novi svet, okoli nas,
krasni novi svet, okoli nas,
krasni novi svet, okoli nas!

Zunaj je veter, zunaj zavija,
čas se prebija skoz noč,
ura tiktaka, vse se odvija,
je polnoč.

Tam, tam sva se imela,
tam, tam sva se grela,
dih moj rdel tvoje dlani.
Kje zdaj minevaš,
kje zdaj preštevaš,
njihove zvezde, najine dni ?

Notri je toplo, peč še gori,
mehki trenutek pod mizo ždi,
noč se poslavlja, v srcu odzvanja,
ogenj tli.

Tam, tam sva se imela,
tam, tam sva gorela,
dih moj hladil tvoje dlani.
Kje zdaj minevaš,
kje zdaj preštevaš,
njihove zvezde, najine dni ?

Vse se zgodi nam in vse nam mine,
že v začetku rojen jej kraj,
a po novembru in po decembru
pride maj.

Eno pesem, rad bi napisal pesem,
enostavno, prijazno, ki bi bila brez skrbi,
ki bi ljudi veselila,
ki bi še meni dajala moč!

Brez šoferjev, ki skozi šipe grozijo,
brez slepih, ki pametne učijo,
praznin, ki z naslovnic dol zro,
kravat, ki lepo govorijo,
a taki pesmi je danes težko.

Nekaj pa je še takih ljudi,
ki se jih človek razveseli,
nekaj pa je še takih ljudi!

Verjamem, vem, da mi nekoč bo uspela,
vem, da me takoj bo zadela,
prijazna bo legla v srce,
in bo ljudi radostila,
in bo še sebe potolažila,
in vsem nam bo dajala moč!

Nekaj pa je še takih ljudi,
ki se jih človek razveseli
nekaj pa je še takih ljudi!

Danes sem v molu,
ne vem, kaj mi je,
kot da je megla mi legla v srce,
kot da je sonce izgubilo sijaj,
kot da me vleče samo še nazaj.

Nazaj, kjer preštevala reki sva dni,
med njene rokave in tvoje dlani ,
tam zdaj trepeče še tvoj zdihljaj,
tja me vleče nazaj!

Zapoj mi potiho, zapoj mi v uho,
nihče ne izve naj, da mi je hudo ,
nihče ne izve naj, kako je hudo,
ko gledaš v sonce in vidiš temo!

Danes sem v molu,
ne vem, kaj mi je,
kot da so se mi zapletle noge,
kot da ne najdejo lastnih poti,
kot da ne vejo, kam dnevi so šli .

Zapoj mi potiho, zapoj mi v uho,
nihče ne izve naj, da mi je hudo ,
nihče ne izve naj, kako je hudo,
ko gledaš v sonce in vidiš temo!

Prvič je ena, drugič je dva,
v lažnem zavetju peskovnika.
Rad bi bil z njimi, rad bi bil tam,
včasih si v jati, včasih si sam.

Veš ne od kod, slutiš ne kam,
mečeš kamne na drugo stran.
Rad bi bil z njimi, rad bi bil tam,
včasih si v klapi, včasih si sam!

Zliva se čas preko polja,
enim le teče, drugim kaj da.
Rad bi bil z njimi, rad bi bil tam,
včasih si v času, včasih si sam!

Enkrat počiva, drugič igra
stari orkester preko neba.
Rad bi bil z njimi, rad bi bil tam,
včasih si v Bandi, včasih si sam!

Rad bi bil tu, rad bi bil tam
rad bi bil vsi, rad bi bil sam!
Rad bi bil tu, rad bi bil tam
rad bi bil vsi,rad bi bil sam!

Otrok prinese, človek zgubi,
eden zadene, drugi sfali.
Rad bi bil s tabo, vse do neba,
s tabo je izi, s tabo se da!

Mrtvo hladna mimo gre,
kod da prvič me vidi, ali ne spomni se.
Kot da ognja še včeraj ni bilo
no, pa saj se še sam več ne zmenim za to.

Kar čez noč se zgodi,
ogledalo trdi,
da si isti in da nisi ti!

Včasih zaspimo kot vojna in mir,
zjutraj pa se zbudimo kot prazen papir.
Včasih zaspimo kot Micka in Franc,
zjutraj pa se zbudimo Amerikanec in Špan'c.

Kar čez noč se zgodi,
ogledalo trdi,
da si isti in da nisi ti.
Ogledalce povej, kdo je isti v deželi še tej!

Včasih zaspimo, kot predsednik sveta,
zjutraj pa se zbudi ovca ostrižena.
Včasih zaspimo kot zaljubljeni par,
če bi dvakrat premislil, ne bi nič in nikdar.

Kar čez noč se zgodi,
ogledalo trdi,
da si isti in da nisi ti.
Ogledalce povej, kdo je isti v deželi še tej!

Micka ali Franc,
vojna ali mir,
prezident sveta
ali ovca ostrižena?

Micka ali Franc,
Amerikanec ali Špan'c,
prezident gorja
ali državljan sveta?

Poj mi pesem o življenju in prešerna naj zveni,
poj mi še o hrepenenju, naj srca nam pomladi!

Poj mi pesem o svobodi, ki v lastovki živi,
poj mi pesem o žlehtnobi, ki se v hlapca naseli!

Poj mi pesem o tovarištvu, naj se vrne od nekod,
poj mi pesem o foušljivosti, naj pobere se od tod !

Poj mi pesem o odličnosti, naj priložnosti dobi ,
poj mi pesem o povprečnosti in kako se je znebi!

Poj mi pesem o pogumnosti in mogočna naj doni,
poj mi še o ubogljivosti in kako se je znebi!

Poj mi pesem o prijatelju, ki odpušča slabe dni,
poj mi pesem še o ljubici in kako se jo dobi!

Tam, daleč stran,
čez stepo in ravan,
zemlja poljublja nebo,
mu šepeta v uho.

Tja, daleč stran,
čez stepo in ravan,
enkrat samo še nazaj,
tam je moj rodni kraj!

Tiho zdaj izginja še zadnji glas,
ugaša sonca poslednji žar,
duša se umiri, srce zahrepeni,
Podmoskovski večeri.

Bledi mesec sije na stari park,
strehe v soju zvezd se blešče,
kako naj ti povem, ne morem in ne vem,
kaj vse nosim v srcu tem.

Prazna noč spomine zdaj obudi,
tvoje sence dolgo že ni,
zdaj so ostali mi samo še najini,
Podmoskovski večeri.

Gluho noč poboža le blag šepet,
v parku se poslavlja mlad par,
v daljavi se dani, prehitro so odšli,
Podmoskovski večeri.

Prezgodaj se dani, prehitro so odšli,
Podmoskovski večeri.

I’m crossing the border and I’m heading south
Gonna meet up with my old friend
We go back some ways, those were crazy days
But I remember when
We were running fast, hoping it would last
We never thought it would end
So I’m crossing the border and I’m heading south
Going to meet up with my old friend

How does it go for you, are you getting through
Are you still running with the Muse
When you get her close you’ve got to keep her close
She’s too good to lose
But didn’t she take you far, you with your black guitar
There’s no need to sing the blues
Hope it goes good for you, and you’re getting through
And still running with the Muse .
It’s kind of understood, you did the best you could

There was no other way
When all is said and done it’s still a lot of fun
Just living for the day.

Odpiram vrata svoja na stežaj
za prijatelja
dolgo je že to, kar ga ni bilo,
tam od severa.

Miza stara je že pogrnjena,
kot da vmes bila sta dan al' dva,
zato odpiram vrata na stežaj,
za prijatelja.

Črne kitare glas nama ustavi čas
za eno kratko noč

The morning comes too soon, looking at a fading moon
Thinking it’s time to go
The road is calling me, the way it’s meant to be
It’s the only way we know
We’ll take it through the night, and try to get it right
And let the music flow

Lahko noč, sestrica ,
lahko noč brat,
svet se končuje, stvarstvo gre spat.
Lahko noč, sneni otroški lasje,
lahko noč, vsi iz otroka ljudje!

Dolga, samotna zna biti noč,
vzame ti veter iz jader,
ošabnost in moč!

Lahko noč, nesporazumi sveta,
lahko noč, večna naivnost srca!
Dolga , samotna zna biti noč,
vzame ti veter iz jader,
ošabnost in moč !

Lahko noč, sneni otroški lasje,
lejko noč, vsi kar nas je!