Strune glasbenikov, ki po starih vaških gostilnah in pred predsedniki igrajo z istim odkritosrčnim žarom in izpovedno močjo. V naših začudenih ušesih ob godbi Vlada Kreslina in Beltinške bande tako oživljajo tradicionalne pesmi kulturne dediščine, prepričujoč nas, da se nam ni treba sprenevedati in nositi modnih mask vsaj takrat, kadar poslušamo zvoke srca. Žlahtni sentiment, zadržana patetika, solza ali dve, razbit kozarec, objeti prijatelji in možnost, da smo podobni drugim v bolečini in radosti: to so darovi, ki so preveč redki, da bi jih zavračali, kadar nam jih ponudijo.